Ljubljancani so se premalo smejali artykuł

Informacje o tekście źródłowym

Ljubljancani so se premalo smejali

Poljski reziser Jerzy Grzegorzewski je trenutno eden najzanimivejsih poljskih avtorjev, poznan pa je tudi v evropskem gledaliskem prostoru. Leta 1979 se je udelezil Bitefa s predstavo Deset portretov z utvo v ozadju po A. P. Cehovu. Letos pa je na Bitefu sodeloval z Opero za tri grose Bertolta Brechta (predstavo smo videli tudi v Ljubljani). Jerzy Grzegorzewski je slikar in reziser, ki je v gledaliscu debitiral v drugi polovici sestdesetih let. Reziral je v gledaliscih v Lodzu, Vroclavu, Krakovu in Varsavi, kjer je od leta 1981 umetniski direktor in reziser gledalisca Studio. Rezija igrę Oni znamenitega poijskega avantgardnega avtorja Stanislawa Ignacyja Witkiewicza v Mestnem giedaliscu ljubljanskem pa je njegovo prvo sodelovanje s katerim od jugoslovanskih gledalisc. Premiera je bila 1. oktobra. Naslednji dan se je reziser ze vrnil na Poljsko in pred njegovim odhodom smo ga povabili na razgovor.nKako ste delali v MGL, kaksne izkusnje ste si pridobili, kako so nasi igralci sprejeli in komunicirali z delom polijskego avtorja?nVecjih razlik med delom z ljubljanskim in poljskimi ansambli ni. Lazje se seveda dela s tistimi, s katerimi veliko delas in jih dobro poznas, drugacno spet pa je delo z ansamblom, s katerim imas enkraten stik. Tezav z jezikom nismo imeli, saj poleg besed obstaja za sporazumevanje se cela vrsta drugacnih znakov – mislim predvsem na intuicjo. V intuitivnem obcutenju tega kar delajo, so si igralci povsod podobni, ceprav imajo razlicne izkusnje. Srecanje z ljubljanskim ansamblom je bilo zelo zanimivo in nastel bi lahko nekaj zelo dobrih igralcev, vendar bom poudaril samo izredno igro dveh glavnihjunakov Radka Polica in Kozice Avbljeve.nKaksen je vas nacin dela?nKo pristopam k delu imam narejen nekaksen splosen nacrt, ki ni nikoli do konca zaprt. Ce bi slo samo za realizacijo v naprej postavljenega nacrta, bi bilo delo dolgocasno. Zato je predstava vedno rezultat vzajemne aktivnosti igralca in reziserja in je do zadnjega trenutka presenecenje. Odlocilne so celo zadnje ure. Morda me je zmotilo tukajsnje vrednotenje generalk. Te naj bi bile zakljucena stvar, samo se kot nekaksne ponovitve koncnega videnja predstave. Meni pa generalke predstavljajo najpomembnejse zadnje trenutke ustvarjanja. Zato so generalke morda najnapornejse in zahtevajo od igralcev najvisjo stopnjo zbranosti. V poljskem giedaliscu igralcev ne preseneca, da do zadnjih trenutkov “iscejo”, ker so takega dela navajeni.nVendar ta razlika ni bila problem in v koncnem rezultatu ni nicesar pomenila.nKako so nasi igralci razumeli in sprejeli delo poljskega avtorja?nS. I. Witkiewicz je zelo zanteven pisec za upriZarjanje. Na poljskem ga v tem trenutku igralci ze dosti dobro poZnajo, pred nekaj leti pa jim je njegov jezik povzrocal nemalo tezav. Imeli so odpor do gledalisca, karsnega Witkiewicz predlaga, zato sem bil zdaj prijetno presenecen nad dobro voljo in hotenjem najti se v tej igri, ki so ga pokazali igralci MGL. Posebej zato, ker se mi zdi, da je bila za njih ta oblika gledalisca nekaj novega.nVideli ste premierno uprizoritev v MGL. Je bila reakcija publike v skladu z vasimi pricakovanji?nTezko sem cakal na trenutek srecanja predstave s publiko. Koncc koncey je vazno, kako se predstava preveri pred gledalci, in bil sem presenecen – ne vem ali je to napaka predstave oziroma moja napaka – da je publika dogajanje na odru spremljala tako zelo resno. Dramo je sicer treba igrati napeto in resno, vendar izzveneti bi morala dosti bolj smesno. Witkiewicz je namrec zelo duhovit avtor in njegove domislice so zelo zabavne in duhovite. Mogoce si publika ni upala odzivati se tako, kot da bi bilo smesno, kot da za smeh niso imeli dovolj poguma.nVi ste slikar in reziser. Dolgo vrsto let ste svoje predstave tudi sami scenografsko pripravljali, zdaj vam pomaga Barbara Hanicka. Kaj predstavlja v gledaliscu likovna sestavina? Likovna komponenta je v gledaliscu zelo pomembna, vendar me zanima samo, ce sluzi ideji predstave, ne pa da je predstava slikarska razstava in sama sebi namen. V temm smislu me cela veja likovnega gledalisca ne zanima. Razen v primerih, ko gre za res vrhunske umetnike in likovne stvaritve na najvisji ravni. Ker jasno je, da ni pravila brez izjem…nVsecno vase uprizoritve izzarevajo estetsko dovrsenost in scensko popolnost. Je estetsko zadovoljstvo v gledaliscu dovolj?nNe vem pravzaprav, kaj ljudje od gledalisca sploh pricakujejo, verjetno pa zelo razlicne stvari. Eni zabavo, drugi nasvet kako morajo ziveti, tretji didaktiko,… Kolikor je gledaiisc, toliko je tudi razlicnih nacinov dozivljanja sveta.nJe reziserjeva naloga, da zadosti vsem tem razlicnim zeljam in potrebam?nReziserjeva vloga skriva v sebi zelo veliko moznosti – od reziserja, ki je inspicient in spusca igralce na oder, do reziserja, ki je avtor predstave. Slednja razlicica je najboljsa, ker je najbolje, da si avtor drame in hkrati njen reziser. Biti Shakespeare ali Moliere hkrati. Pri ustvarjanju predstave hocem biti v prvi vrsti zvest literarni predlogi na nacin, ki se mi zdi najprimernejsi. Svojo vlogo reziserja razumem kot sluzbo literaturi.nMislite med samim reziranjem tudi na reakcijo publike?nNe. Med delom na publiko sploh ne mislim. Mogoce vcasih le na enega samega gledalca, prijaznega in naklonjenega. Publika je nekaj abstraktnega, to je pac masa, ki je ne moremm videti. Ce gledam njihove obraze, potem gledam vedno vsakega posebej, kot celoto pa jih ne razumem. Tudi s tem, da bo premiera in da bodo prisli ljudje, se ne obremenjujem, ker ce bi se tega zavedal, bi verjetno kam pobegnil.n- Poljska gledaliska umetnost pozna znamenita imena, kot sta, na primer, Kantor in Grotowski. Kaksen vpliv ima njihova tradicija na oblikovanje sodobnega poljskega gledalisca?n- Tradicija je v poljskem giedaliscu se mocno prisotna. Omenili sta dva pomembna umetnika, ki ste se povzpela na sam vrh svetovnega gledaliskega ustvarjanja. Meni najblizji pa je prav tako velik poljski umetnik Konrad Swinarski. Njegov pomen na podrocju poljskega gledalisca je morda celo vecji od prej omenjenih avtorjev in neprecenljiv tako zame osebno kot tudi za celotno poljsko gledalisce. Swinarskemu se je posrecilo, da je na nov in svez nacin obnovil poljsko tradicijo. Ni pa toliko potoval in nastopal na festivalih, zato je mogoce manj poznań.n- Tudi tradicija lutk je na Poljskem zelo mocna. Ste vi kdaj poskusili svoja gledaliska razmisljanja prikazati s pomocjo lutk kot izraznega sredstva?n- O lutkah mislim vse najlepse in najboljse, vendar se sam z njimi nisem nikoli ukvarjal. Lutke so zelo izrazite in ekspresivne. zato obcudujem predstave, v katerih so uporabljene, ampak mewim, da to zahteva popolno mojstrstvo. Gledalisce z lutkami lahko kakovostno zazivi le v okolju, v katerem se ze generacije ukvarjajo z lutkami, ker morajo do popolnosti poznati njihovo “zivljenje”, da jih znajo primerno predstaviti. Lutka, ki je danes uporabljena v mnogih avantgardnih predstavah, se mi zdi smesna, ker jo uporabljajo kot ornament, oziroma uporabljajo nekaj, kar znajo drugi veliko bolje.n- Ste clovek hitrih odlocitev, pogosto menjate mnenje, cenite intuicijo. Kaksno vlogo ima v vasih predstavah navdih in kaj, ce je narobe razumljen?n- Intuicija siri spoznanje, prestopa meje, ki jih zastavlja racionalna misel. Z njo hocem to mejo prestopiti in razsiriti polje razumevanja. Taksno stalisce so imeli vcasih tudi nadrealisti in menim, da je se vedno zivo in plodno. Na primer nacin, kako so nadrealisti zapisovali sanje. Jemali so fragmente iz knjig in dełali drugo konstrukcijo. V gledaliscu uporabljam pristop, ki je blizu nadrealistom, in ga hkrati racionaliziram. Seveda se lahko vedno zgodi, da je intuicija narobe razumljena ali nerazumljena in to je slabo. Vendar na to ne morem vplivati.n- Ce se vrneva k Witkiewiczu. Zakaj ste izbrali prav njegovo dramo Oni?n- Ko izbiram igro, ne iscem nobene jasne aktualizacije. Obstajajo pa igre, ki v dolocenem trenutku bolje kontaktirajo s stvarnostjo, jo izzarevajo na ziv nacin. Ne znam racionalizirati, kako in v katerih plasteh igre,. ki jo izberem, se odraza zivost. Vendar cutim, konkretno pri drami Oni, da se v njej na bistven nacin pojavljajo te napetosti in ti problemi, s katerimi danes zivimo. Izbor igre je dejanje navdiha. In to je pomembno.n- Ste igro izbrali tudi zato, ker podobno razmisljate o druzbi in umetnosti kot Witkiewicz?n- … (molk) …n- Sre tudi vi (podobno kot avtor) mnenja, da gre druzba proti neizbezni astomatizaciji?n- Ja.n- Boste sami kaj dodali?n- Zanimivo je bilo moje potovanje z vlakom v Jugoslavijo. Ko smo se vozili po Madzarski, so nas uradne osebe opozorile, da bi morali denar zamenjati v forinte. Tega nisem vedel in tudi zakaj bi to storil, ce v tej dezeli niti nisem izstopal z vlaka.nUstrasil sem se, da me bodo poslali nazaj. Takrat sem razmisljal o Onih in se spraseval, ce ne bi raje reziral Kafke. Med strogimi uradnimi obrazi sem se v tistem hipu pocutil kot glavni junak iz drame Oni (Kalikst Bałandaszek).n- Verjamete v Njih?n- Takrat sem verjel.”